Bavarska bo po najnovejšem podnebnem poročilu, ki podrobno pojasnjuje, zakaj podnebna nevtralnost še zdaleč ni dosežena, verjetno zgrešila lastne podnebne cilje. Posledice podnebnih sprememb so občutne po vsem svetu, tudi na Bavarskem.

Nemško zvezno ministrstvo za okolje je napovedalo sodelovanje Nemčije pri okoljskih presojah zaradi odkritja nafte pred poljsko obalo Baltskega morja blizu nemške meje. Poudarilo je, da mora Poljska pri izkoriščanju nafte upoštevati podnebne cilje Evropske unije, ki si prizadeva za podnebno nevtralnost do leta 2050. Ta cilj pomeni, da EU do omenjenega leta ne bo več proizvajala toplogrednih plinov, kot jih lahko absorbira.

Norveška se je v letu 2025 približala cilju prodaje izključno brezemisijskih vozil, saj je delež električnih vozil dosegel 95,9 % novih registracij. Visok delež prodanih električnih vozil na Norveškem močno izstopa v primerjavi z ostalo Evropo.

Notranje koalicijske neskladnosti so se pojavile glede prihodnjih tarif cestnin za tovornjake. NEOS so kritizirali ÖVP, ker so blokirali zvišanje cestnin za tovornjake, predvideno za leto 2026.

Profesor NTNU, Jan Emblemsvåg, kritično ocenjuje nemško energetsko tranzicijo ('Energiewende'), ki naj bi stala med 600 in 700 milijard evrov, a ne prinaša povečane proizvodnje električne energije. Posledica so med najvišjimi cenami električne energije na svetu, medtem ko podnebni cilji ostajajo nedosegljivi. V Nemčiji je ob tem potekala razprava o ukinitvi podnebne politike za zaščito stabilnosti omrežja, pri čemer je ameriško energetsko ministrstvo opozorilo na 100-kratno povečanje izpadov električne energije zaradi nezanesljivih obnovljivih virov in podatkovnih centrov.

Katar je zagrozil z ustavitvijo dobav utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropsko unijo, če EU ne spremeni svojega zakona o dobavnih verigah. Katar naj bi kritiziral nove direktive EU o dobavnih verigah, pri čemer naj bi v javnost pricurljalo pismo, v katerem emirate napoveduje morebitni ustavitev dobav. Ta grožnja bi lahko vplivala na podnebne cilje EU.

Vodstvo evropske avtomobilske industrije, vključno z direktorjem podjetja Mercedes-Benz in predstavniki združenj ACEA in CLEPA, opozarja, da so trenutni cilji Evropske unije za zmanjšanje emisij CO2, vključno s popolno redukcijo za avtomobile do leta 2035, nedosegljivi. Pozivajo k reviziji politik, da bi zagotovili prihodnjo vitalnost industrije.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Nemška vlada bo do konca januarja predstavila osnove za reformo zakona o ogrevanju. V ospredju so 65-odstotno pravilo in novi podnebni cilji, pri čemer strokovnjaki opozarjajo na nujnost upoštevanja podnebnih učinkov.

Evropska unija se je dogovorila o pravno zavezujočem cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 90 odstotkov do leta 2040 glede na raven iz leta 1990. Uvedba emisijskih kuponov ETS2 je bila preložena na leto 2028.

Šef Audija, Markus Döllner, je izrazil kritičnost do ponovne razprave o izklopu motorjev z notranjim zgorevanjem do leta 2035 v EU. Meni, da je takšna debata kontraproduktivna, saj vidi v električnih avtomobilih najboljšo rešitev za zmanjšanje emisij CO2. O prihodnosti avtomobilske industrije so se proizvajalci avtomobilov pogovarjali s predstavniki Evropske komisije.

Italijanski minister za zunanje zadeve Antonio Tajani je izjavil, da bo Italija preučila uvedbo sankcij proti Izraelu, kot je predlagala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Prav tako je poudaril, da so potrebne nove sankcije proti Rusiji, da bi se povečal pritisk na predsednika.